• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

povéstničar -ja m (ẹ̑) 

  1. 1. knjiž. kdor piše povesti: iz povestničarja se je razvil v romanopisca / Bela krajina je dobila z njim svojega povestničarja in pravljičarja
  2. 2. zastar. zgodovinar, zgodovinopisec: več povestničarjev omenja ta upor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek