povéznik-a (ẹ̑) posoda v obliki zvona, s katero se kaj pokrije: dati rastlino pod poveznik; mrežast, steklen poveznik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek