1. (večkrat) ne imeti aktivno v zavesti:pozabljati imena, letnice; pozabljaš, da nisi sam; sproti pozablja, kaj govori // zaradi tega prihajati v položaj, ko določena stvar ostane na prejšnjem mestu:pozabljati denarnico doma; rad pozablja dežnike // prenehavati znati, vedeti kaj:pozabljati tuji jezik; hitro pozabljati naučeno snov; šege in navade se pozabljajo
2. navadno z nedoločnikom izraža, da osebek dejanja ne uresničuje, ker mu potrebnost uresničevanja ne prihaja v zavest:pozablja kupiti knjigo; pozabljati vrniti denar, se zahvaliti
3. prenehavati spominjati se česa, misliti na kaj:pozabljati ljubezen, razočaranje; pozabljati na obljubo / pozabljati na bolečino, grožnjo; ekspr. pozabljati na ves svet / ljudje so ga že pozabljali; počasi je pozabljal nanjo // ekspr. oproščati, odpuščati:vse mu pozablja, kar ji prizadeva
4. prenehavati misliti na koga, skrbeti za koga:nadrejeni so nanj pozabljali; pozabljati starše, na starše, zastar. staršev / pozabljati samega sebe, nase biti nesebičen
pozabljajóč -a -e:zahajal je v gostilno, pozabljajoč na ženo in otroke doma
Dostopnost