pozakleníti -klénem dov. (ī ẹ́) drugega za drugim zakleniti: pozakleniti predale, vrata; čakali so, da je vse pozaklenil / svoje stvari je pozaklenila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek