pozakóniti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti, da kaj postane zakonito: pozakoniti svoje ravnanje
♦ jur. pozakoniti otroka s sklenitvijo zakonske zveze dati nezakonskemu otroku pravice zakonskega otroka
pozakóniti se zastar. poročiti se: takoj se je hotel pozakoniti z njo
pozakónjen -a -o: zakonski in pozakonjeni otroci
Dostopnost
Dostopnost