• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pozitivíst -a m (ȋ) 

  1. 1. filoz. predstavnik pozitivizma: empiristi in pozitivisti
  2. 2. kdor se zavestno omejuje na podatke, dejstva, ki jih je mogoče dokazati, preveriti: bil je pozitivist, zato tega ni mogel sprejeti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek