pôzlu in po zlù prisl. (ó; ȕekspr., v zvezi iti pozlu 

  1. 1. propasti, propadati: odkar ni gospodarja, gre kmetija pozlu; letina bo šla pozlu, če ne bo kmalu dežja; ob požaru so šli vsi spisi pozlu; vse bo šlo pozlu / s širokim pomenskim obsegom: zaradi neupravičenih izostankov je šlo lani pozlu na tisoče delovnih dni je bilo izgubljenih; v vojni gre veliko ljudi pozlu je ubitih, umre
  2. 2. biti neuspešen, izjaloviti se: načrti so šli pozlu; naročilo je šlo pozlu; prim. zlo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek