• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pozòr -ôra m, mest. ed. tudi pozóru (ȍ ó) 

  1. 1. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z v drža, v kateri se stoji vzravnano, z rokami, iztegnjenimi navzdol in pritisnjenimi k bokom: vojaki so se postavili v pozor; stati v pozoru; klasje je stalo kakor v pozoru
  2. 2. v medmetni rabi izraža
    1. a) opozorilo: pozor, hud pes; pozor, stopnice
    2. b) poziv k pripravljenosti: pozor, pripravljeni, zdaj
  3. 3. zastar. pozornost: obrniti pozor na kaj; vzbuditi pozor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek