pozunánjiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, neosebno: ženske vloge je avtor zelo poudaril in pozunanjil

pozunánjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v teh letih se je zelo pozunanjil

pozunánjen -a -o: pozunanjen človek; pozunanjeni svet



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek