poženíti se -žénim se dov. (ī ẹ́) v zvezi z osebo moškega spola drug za drugim se poročiti: sinovi so se poženili, hči pa je ostala sama

poženíti ekspr. drugega za drugim dati, oddati v zakon: otroke sta poženila in zdaj sta spet sama / sinove je dobro poženil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek