• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

požvéčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄) krajši čas žvečiti: zalogaj je malo požvečil in požrl
● ekspr. v naglici je požvečil kos pečenke pojedel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek