prádáven -vna -o prid. (ȃ-ánav. ekspr. 

  1. 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): življenje v pradavnih časih; govoriti o pradavnih stvareh
  2. 2. ki že zelo dolgo obstaja: pradavni običaji / pradavni sen se je uresničil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek