• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pragmátik -a m (á) 

  1. 1. predstavnik pragmatizma: znanstveno delo pragmatikov
  2. 2. knjiž. kdor podreja človekovo prizadevanje praktični uporabnosti, koristi: bil je znan pragmatik in koristolovec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek