práôče -éta m, im. mn. práočétje tudi práočéti (ȃ-ó ȃ-ẹ́)
1. knjiž. začetnik rodu:imeti skupnega praočeta / naš praoče po bibliji Adam // nav. mn., ekspr. davni prednik:tu so živeli že naši praočetje // praded:smrt njegovega praočeta
2. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik:praoče materializma
Dostopnost