• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

praporščák -a m (á) 

  1. 1. kdor je določen za nošenje prapora: izbrali so ga za praporščaka
  2. 2. v stari Avstriji najvišji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kot praporščak je bil začasno dodeljen kompaniji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek