• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

práščiti -im dov. (á ȃ) nar. 

  1. 1. steči, švigniti: fant je praščil iz hiše; zajec je praščil v gozd / mačka mu prašči za vrat skoči
  2. 2. v zvezi praščiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so praščili v smeh
    ●     nar. praščil je papir v ogenj vrgel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek