prašíti -ím nedov. (ī í) 

  1. 1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku: kaj tako prašiš; brezoseb. ko so stresali premog, se je prašilo daleč okrog / voz je prašil skozi vas
     
    bežal je, da se je kar prašilo za njim zelo hitro
  2. 2. posipati s prahom, praškom: prašila je vneto kožo s pudrom // agr. nanašati prašivo na rastline: prašiti sadno drevje
  3. 3. ekspr. prašeč se usipati: moka je prašila v vrečo / slap praši čez skalo prši

prašíti se 
  1. 1. oddajati prah: opeka se je pri zlaganju prašila / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah
  2. 2. postajati umazan od prahu: okrasni predmeti na polici se prašijo / ekspr. ta knjiga se že dolgo praši na omari
    ♦ 
    čeb. čebele se prašijo izletavajo, da bi spoznale okolico čebelnjaka

prašèč -éča -e: prašeči se pločniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek