Tipkovnice
pravíčnik -a m (ȋ) ekspr. pravičen človek: imeli so ga za pravičnika; pravičniki in krivičniki● knjiž., ekspr. on je še spal spanje pravičnika mirno, trdno spal
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost