1. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje:držati se pravil; kršiti, upoštevati pravila; neveljavno, zastarelo pravilo; ekspr. železno pravilo / delati, ravnati proti pravilom, po pravilih, v skladu s pravili / moralna pravila načela; pravila o lepem vedenju // navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh:estetska pravila; pravila higiene; pravila za pisanje prošenj / družabna pravila; prometna, slovnična pravila
2. kar določa obvezne pogoje in obvezen način poteka česa:igralna, tekmovalna pravila; pravila košarke // nav. mn. kar določa značilnosti, delovanje, namen česa:pravila društva, organizacije / predložiti pravila v potrditev // navadno s prilastkom kar določa, je značilno za kaj sploh:to je osnovno pravilo znanosti; njegovo življenjsko pravilo je potrpežljivost / po katerem pravilu ste izbirali avtorje zbornika merilu, kriteriju
3. ekspr., v povedni rabi izraža, da se kaj ujema, je v skladu s splošnim, navadnim:čudaki so med prebivalci te vasi prej pravilo kot izjema; zamuda je pri tem vlaku že kar pravilo
4. v prislovni rabi, v zvezi po praviluizraža ponavljanje, skladno z določenim pravilom:dovoljenje so skoraj po pravilu dobile le ženske // knjiž. ponavadi, večinoma:odločni in vztrajni po pravilu uspejo; po pravilu so edinci bolj sebični
5. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi po vseh pravilihizraža, da je kaj tako, kot se pričakuje, zahteva:šotor je bil postavljen po vseh pravilih; pozdravil je po vseh pravilih etikete / po vseh pravilih bi moral pasti, pa se je obdržal na nogah ● ekspr. obisk muzeja je za turiste nenapisano pravilo ki se je uveljavilo z navado; preg. izjema potrjuje pravilo potrjuje smiselnost njegovega obstoja ♦ avt. desno pravilo po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; elektr. pravilo desne roke s katerim se določa smer inducirane napetosti; filoz. zlato pravilo (moralnega vedenja) po Kantu po katerem naj človek ne stori drugim, kar ne želi, da drugi storijo njemu; jur. pravno pravilo o vedenju in ravnanju ljudi v družbi