• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

právljičnost -i ž (á) 

  1. 1. lastnost, značilnost pravljičnega: pravljičnost motiva, zgodbe // ekspr. lepota, čudovitost: pravljičnost zimskega gozda
  2. 2. kar je mogoče samo v domišljiji: take pravljičnosti v sicer realistični povesti motijo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek