pravočásen -sna -o prid. (á ā) ki je, se opravi

  1. a) v (prej) določenem času: pravočasen prihod; upoštevajo samo pravočasne reklamacije
  2. b) v času, ko še doseže svoj namen: pravočasno opozorilo na nevarnost

pravočásno prisl.: pravočasno prihajati na delo; voznik je še pravočasno zavrl; pravočasno obveščen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek