1. dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj:jutri bo praznik; označiti praznike na koledarju z rdečo barvo; bilo je ravno na praznik; čestitati delovnim ljudem k prazniku, za praznik, ob prazniku; za praznike je prišel domov; ob nedeljah in praznikih je hodil v hribe / domači praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič; državni, krajevni, občinski praznik; publ. dvojni praznik rojstni dan in god; kulturni praznik; novoletni prazniki; praznik dela prvi maj // kot voščilo vesele praznike // rel. dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo iz cerkvene zgodovine:veseliti se praznikov / božični prazniki božič, novo leto in (sveti) trije kralji; zapovedani prazniki ki se praznujejo kot nedelja; obhajati praznik praznovati // cerkveni praznik // ekspr., v povedni rabi dan, ki je po čem tak kot praznik:ko se je sin vrnil, je bil zanjo velik praznik ●najino življenje bo en sam praznik veselo, brezskrbno; ni vsak dan praznik človek (pri delu) nima vedno uspeha
2. mn., zastar. počitnice:vsa leta je praznike preživljal pri stricu na deželi; ob praznikih je hodil na morje