prebegávati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. z begom prihajati drugam, v drug kraj: še vedno prebegavajo k sovražniku; prebegavati čez mejo ilegalno hoditi v tujino // knjiž., redko vsi so prestrašeni prebegavali iz enega prostora v drugega begali
  2. 2. knjiž., ekspr. večkrat se hitro, za kratek čas pojaviti: prebegavale so ga žalostne misli; obraz mu je prebegaval vesel smehljaj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek