prebégniti -em dov., tudi prebegníte; tudi prebegníla (ẹ́ ẹ̑)
1. z begom priti drugam, v drug kraj:iz zapora je prebegnil domov / iz nemške vojske je prebegnil k partizanom; prebegniti v sosednjo državo / prebegniti čez mejo ilegalno oditi v tujino // zaradi sporov je prebegnil na drugo stran prešel, prestopil
2. knjiž., ekspr. hitro, za kratek čas se pojaviti:obraz mu je prebegnil ironičen nasmeh; mračna senca je prebegnila njegovo čelo / spomin so mu prebegnile grenke misli
3. knjiž., ekspr. miniti:mlada leta so hitro prebegnila ● knjiž., ekspr. hitro je prebegnila vežo stekla po njej; knjiž., ekspr. z očmi je prebegnil od enega do drugega pogledal zdaj enega zdaj drugega