precenjeváti -újem nedov. (á ȗ) prisojati čemu

  1. a) večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici: precenjevati denar; šele zdaj je spoznal, da jo je precenjeval; rad se precenjuje / precenjevati moč, vrednost, zmožnost
  2. b) večjo količino, mero, kot jo ima v resnici: precenjeval je globino vode
    ● 
    ni znal prav precenjevati ljudi presojati

precenjujóč -a -e: precenjujoč njegovo poštenost, mu je popolnoma zaupal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek