prečutíti in prečútiti -im dov. (ī ú) 

  1. 1. knjiž. (popolnoma, v celoti) s čustvi dojeti: iskreno prečutiti pesem; globoko je prečutil to misel
  2. 2. ekspr. v čustvih, čustvovanju doseči veliko, preveliko mero: ne morem povedati, kaj sem prečutil ob nesreči; veliko prečutiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek