predévati -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 

  1. 1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: predevati torbo iz ene roke v drugo; nervozno predevati klobuk v rokah / godrnjala je in predevala lonce prestavljala // ležal je mirno, le ranjeno roko je neprestano predeval
  2. 2. nar. pretikati, prepeljevati: predevati trak skozi rob hlačk
    ● 
    ekspr. konj je komaj predeval noge je komaj hodil

predévati se ekspr. premikati se, presedati se: nemirno se je predeval s stola v naslanjač / predevati se po sobi / ljudje so se predevali med stojnicami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek