predikát -a (ȃ) 

  1. 1. lingv. povedek: predikat in subjekt
     
    filoz. del stavka, ki pripisuje subjektu dejanje, stanje, lastnost ali pa to zanika
  2. 2. knjiž. pridevek, vzdevek: tega predikata nisem zaslužil / pridobiti plemstvo z viteškim predikatom naslovom
     
    publ. glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost glavni lastnosti, značilnosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek