prédnica -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. ženska oblika od prednik: neka njena davna prednica je bila Francozinja / prednice današnjih dvoživk / ni hotela nadaljevati dela svoje prednice
  2. 2. rel. predstojnica samostana: postavili so jo za prednico / samostanska prednica / sestra prednica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek