predólgčas [u̯gprisl. (ọ̑) v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku preveč dolgčas: samemu je bilo na vasi predolgčas



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek