predpostávka -e ž (ȃ) 

  1. 1. mnenje, trditev, ki se v danem primeru sprejme za izhodišče ne glede na resničnost: ta predpostavka ga vodi pri raziskovalnem delu; napačna predpostavka je, da je vse, kar se tiska kot literatura, res literatura
  2. 2. publ. domneva, hipoteza: to ni dejstvo, le predpostavka; ovreči, potrditi predpostavko
    ● 
    publ. vztrajnost je predpostavka za uspeh pogoj; publ. predpostavke socializma osnove
    ♦ 
    filoz. nedokazana trditev, ki je vodilo kakemu nazoru, kaki teoriji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek