prèdpravíca -e ž (ȅ-í) knjiž. posebna pravica, ugodnost: imeti, uživati predpravice; ekspr. zaradi dolgoletnega prijateljstva si je ohranil predpravico, da ga je lahko obiskal ob vsakem času
♦ 
jur. pravica, pri kateri ima upravičenec prednost pred drugimi zaradi posebnih okoliščin



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek