prefékt -a (ẹ̑) 

  1. 1. zastar. vzgojitelj (v internatu): mesto prefekta
  2. 2. zlasti v Italiji in Franciji najvišji upravni uradnik v provinci, departmaju: postati prefekt
  3. 3. zgod., pri starih Rimljanih visok upravni uradnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek