• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

preglàs -ása m (ȁ á) lingv. sprememba iz zadnjega v sprednji samoglasnik

  1. a) za mehkimi soglasniki: preglas nastane za c, č, ž, š, j; preglas in prevoj
  2. b) zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: preglas v nemščini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek