• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

preglušljív -a -o prid. (ī í) ki se da preglušiti: zvonjenje telefona je bilo težko preglušljivo // ki preglušuje: preglušljivi kriki groze

preglušljívo prisl.: preglušljivo je zavpil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek