pregoníti -gónim dov. (ī ọ́) 

  1. 1. z gonjenjem, podenjem
    1. a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni
    2. b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil
  2. 2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so pregonili ves gozd
    ♦ 
    vet. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek