pregorèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́ekspr. 

  1. 1. preveč goreč, navdušen: pregoreč zagovornik kake teorije / pregoreče besede
  2. 2. zelo goreč, navdušen: bil je njen pregoreč občudovalec

pregoréče prisl.: pregoreče ljubiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek