pregovárjati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. z besedami si prizadevati doseči, da bi kdo
    1. a) spremenil svojo prvotno odločitev: obljubil je, da bo šel, pa ga doma pregovarjajo; branili so mu in ga pregovarjali / začela ga je pregovarjati
    2. b) storil kaj prvotno nenameravanega: pregovarjal ga je, da bi ga vzel v uk; pregovarjal jih je, naj ostanejo
  2. 2. nar. ugovarjati: ni hotel pregovarjati materi

pregovárjati se prerekati se, pričkati se: ni se hotel pregovarjati o tem; pregovarjal se je z dijaki, kdo je boljši pisatelj; dolgo, glasno se pregovarjati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek