pregrádek -dka (ȃ) ločen, ograjen del prostora, navadno za ležišče: otroka, speča v pregradku; ležala je na železni postelji v pregradku // ločen, ograjen prostor sploh: spraviti konja iz pregradka; narediti pregradek za kokoši / znositi jabolka v pregradke na podstrešju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek