1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj:ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati
2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga:svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja
3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug:prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi:podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač ● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati neglede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti
prehitévati se
1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati:ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva // redko kosati se:prehitevati se v pridnosti
2. knjiž. prenagljeno ravnati:vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami ● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko
prehitevajóč -a -e:prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede