prekipéti -ím dov., tudi prekípel (ẹ́ í) 

  1. 1. zaradi močnega vretja razliti se čez rob posode: juha, mleko prekipi
  2. 2. ekspr., z glagolskim samostalnikom doseči zelo visoko stopnjo: v njem je prekipela jeza; brezoseb. v njej je prekipelo od bridkosti
     
    ekspr. srce mu je prekipelo od veselja bil je zelo vesel

prekipèl in prekipél tudi prekípel -éla -o: duh po prekipelem mleku



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek