• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

preklícanec -nca m (ȋ) 

  1. 1. jur. oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost: določiti posle, ki jih preklicanec lahko opravlja
  2. 2. jur., nekdaj oseba, ki ji je odvzeto pravno varstvo: pravni položaj preklicanca
  3. 3. ekspr., redko malovreden, ničvreden človek: srečo pa ima ta preklicanec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek