• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

preklicljív -a -o prid. (ī í) ki se da preklicati, razveljaviti: preklicljiv ukrep; preklicljivo dovoljenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek