prekoračítev -tve ž (ȋ) glagolnik od prekoračiti: prekoračitev meje / prekoračitev norme, plana / za vse prekoračitve hitrosti so določene kazni
 
jur. prekoračitev mandata



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek