preláhek tudi prelahák -hka -o tudi -ó prid. (á ȃ á) preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna // ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna

prelahkó prisl.: prelahko je dosegel svoj namen; prelahko jemati vprašanje varstva narave



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek