prelahkôten -tna -o prid. (ó) preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen // ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko // to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno
prelahkôtno prisl.: prelahkotno obravnavati problem