premamíti in premámiti -im, in premámiti -im dov. (ī á; á ȃ) nav. ekspr.
1. s privlačevanjem, vabljenjem povzročiti, da kdo
a) naredi kaj neprimernega, nedovoljenega:slaščice so ga premamile, da je jedel kljub prepovedi
b) odide kam drugam:boljši zaslužek ga je premamil v mesto
2. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega:premamiti koga z lepimi besedami, obljubami / nizka cena ga je premamila, da je kupil plašč / dolgo mu je prigovarjal, nazadnje pa ga je le premamil, da je odšel z njim pregovoril // knjiž. prevarati, ukaniti:da bi zasledovalce premamil, se je preoblekel
3. narediti, povzročiti, da kdo manj razsodno, manj pravilno misli, ravna:hvala navadno vsakega premami / premamiti koga s petjem
4. knjiž. izmamiti:od očeta je premamil ves denar / premamiti komu skrivnost ● ekspr. mogočne gore so ga premamile prevzele, navdušile; dekle je premamil, potem pa zapustil zapeljal
Dostopnost