preména -e ž (ẹ̑knjiž. 

  1. 1. menjava, zamenjava: premena železnih plošč / ni več dolgo do premene straže
  2. 2. sprememba: biti izpostavljen premenam; nenadna premena čustva / družbene, socialne premene
    ● 
    zastar. naša premena dela drugi teden dopoldne izmena; zastar. drugo dejanje drame ima deset premen prizorov; knjiž., redko ta baladni motiv je znan v raznih premenah variantah, inačicah
    ♦ 
    gozd. premena gozda postopna umetna menjava, nadomestitev gozda določene vrste z drugim; lingv. premena pojav, da se v besedi kak glas zamenja z drugim, drugačnim glasom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek