premísliti -im dov. (í ȋ) 

  1. 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj
    1. a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: nalogo še enkrat premisli, pa jo boš rešil; njegove trditve je temeljito premislil, preden mu je odgovoril; vsako stvar do dna, do konca premisli
    2. b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: premislil je vsako besedo, preden jo je izgovoril; svojo odločitev še enkrat premisli; premisli, kaj mu boš odgovoril / premisli, potem šele stori; otrok je še in ne premisli // presoditi, oceniti: če premislimo nastalo situacijo, ni rešitve; premisli, če to zmoreš / zastar. če ga premislim, on tega ni zmožen
  2. 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: premisli, kaj vse sem moral delati; premislite, koliko smo pretrpeli

premísliti se tudi premísliti si v mislih spremeniti prvotno odločitev: po nekaj dneh so se premislili in zapustili četo; kaže, da se je premislil / hotel je nekaj reči, pa se je premislil

premíšljen -a -o: njegov odgovor je dobro premišljen; premišljene besede; premišljeno dejanje, vedenje
 
premišljen človek ki ravna premišljeno; prisl.: delati, govoriti premišljeno; ravnal je premišljeno in načrtno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek