prenágel -gla -o [əu̯prid. (á) 

  1. 1. prehiter: taka hoja je zanjo prenagla / prenagel razvoj
  2. 2. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki reagira preveč hitro in navadno nepremišljeno: v sodbah je prenagel

prenáglo prisl.: prenaglo delati; prenaglo soditi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek